UNESCO E-knjižnica Parka Škocjanske jame in Biosfernega območja Kras

Srebarna je evtrofno jezero, ki leži na bregu reke Donave, 18 km zahodno od mesta Silistra. Leta 1948 je jezero postalo naravni rezervat, ki vključeval pas gozdnega rastja vzdolž reke Donave, otok Komulaka in teritorialno vodno ozemlje med otokom in bregom reke. Leta 1999 je rezervat dobil upravljavca, z namenom da bi omogočili izvajanje določenih aktivnosti, ki so povezane z upravljanjem mokrišč. Srebrano jezero in naravni rezervat sta bila vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1983.

foto partnerji bolgarija-2Naravni rezervat Srebarna

Na posesti razglašeni za svetovno dediščino se varuje jezero in ekosistem mokrišča v velikosti 638 ha, ki je še dodatno varovan s 673 ha vplivnega območja, razglašenega leta 2008 s strani Odbora za svetovno dediščino ter skladno s kriteriji Unescove konvencije.

Skoraj dve tretjini jezera je prekritih z različnimi vrstami trsja ter ostalim močvirskim rastjem. Na odprtih vodnih površinah v poletnem času raste vodna vegetacija, kot je na primer Žabji šejek (Hydrocharis morsus-ranae), Beli lokvanj (Nymphaea alba) in različne vrste Dristavcev (Potamogeton ssp.). Tipična značilnost jezera so naravno plavajoči otoki, ki so nastali iz usedlin sedimentov korenin trsja.

Rezervat Srebarna in posest svetovne dediščine gostita znatno število raznolikih vrst, skupnosti in ekosistemov, z 2748 popisanih taksonov.

Srebarnsko jezero je najpomembnejše območje vzdolž odseka bolgarske Donave, za ohranjanje sladkovodne flore in vegetacije. Nekatere tukajšnje popisane vrste so redke, ogrožene in edinstvene za državo. Mednarodni pomen območja je predvsem v izjemno bogati ornitofavni. Skupno je bilo popisanih 223 vrst ptic, 54 je plemenskih in 57 je uvrščenih na bolgarski rdeč seznam. Posest gosti edino kolonijo Dalmatinskega Pelikana (Pelecanus crispus) v Bolgariji, ravno tako tudi največjo plemensko populacijo svetovno ogroženih vrst: Mali kormoran (Phalacrocorax pygmeus), Kostanjevka (Aythya nyroca), Kosec (Crex crex).

Skozi pozno jesen in začetek zime jezero ponuja počivališče različnim vrstam gosi, kot so Rdeče vrata gos (Branta ruficollis), Beločela gos (Anser albifrons), in podpira široko koncentracijo Sive gosi. Jezero gosti največjo mešano kolonijo čapelj, kot so Velika bela čaplja (Egretta alba), Mala bela čaplja (Egretta garzetta), Čopasta čaplja (Ardeola ralloides), Žličarka (Platalea leucorodia), Plevica (Plegadis falcinellus), Kavkač (Nycticorax nycticorax) ter predstavlja eno izmed najpomembnejših območij razmnoževališč v državi za Čopasto črnico (Aythya ferina), Kostanjevko (Aythya nyroca), Sivo gos (Anser anser) in Laboda grbeca (Cygnus olor).

Od leta 1976 je Srebarna mokrišče mednarodnega pomena in Unescovo biosferno območje. V letu 1989 je to območje postalo »Pomembno območje ptic« in je danes del evropskega ekološkega omrežja – Natura 2000.


Pripravila:
Tsvetelina Ivanova, Ministrstvo za okolje in vodo

Izdelava: Studio Matris