UNESCO E-knjižnica Parka Škocjanske jame in Biosfernega območja Kras

V najlepšem, veličastnem in najbolj obiskanem delu gore Pirin, med območjem Predel in Todorova Polyana, leži najstarejši narodni park v Bolgariji. Ustanovljen je bil leta 1962 kot Narodni park Vihren s površino 9736 ha, z namenom ohranjati naravne sestoje stoletnih gozdov, sestavljenih iz Makedonskega (Pinus peuce) in Bosanskega bora (Pinus heldreichii). Narodni park Pirin sedaj pokriva površino 40 356 ha. V parku najdemo več kot petdeset vrhov nad 2500 metri. Med njimi je najvišji Vihren s 2914 metri nadmorske višine in je tretji najvišji vrh na Balkanskem polotoku. Od skalnatih vrhov proti dolinam, je površje gore progasto zaradi 35 velikih in majhnih krnic, v katerih leži okoli 170 ledeniških jezer. Leta 1983 je bil Narodni park Pirin, s površino 27 000 ha vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.

foto partnerji bolgarija-1

Leta 2010 se je na podlagi odločitve Unescovega odbora za svetovno dediščino območje posestva razširilo. Glavni del širitve je visoko gorato območje s preko 2000 metri nadmorske višine, sestavljeno iz alpskih travnikov, skalnatih melišč in vrhov.

Trenutno pokriva posest svetovne dediščine območje 40 000 ha v Pirinskih gorah, ki se istočasno nahaja v narodnem parku Pirin, izjema sta le dve smučišči, ki se nahajata nad mestoma Bansko in Dobrinishte, ki sta opredeljeni kot vplivno območje posestva svetovne dediščine. Narodni park in posest svetovne dediščine Unesca se razprostirata po najvišjem delu Pirinskih gora z znatno segmentacijo, strmimi pobočji, visokimi grebeni in globokimi rečnimi dolinami, na nadmorski višini med 1008 in 2914 metri, in zajemata ledeniška jezera, slapove, jame ter iglaste gozdove.

Na vrhovih in grebenih je vegetacija redka, a samo z enim pogledom na gore vidimo »plezalca« – gamsa ter simbol Pirina - očarljivo Planiko. Nižja pobočja so pokrita z zimzelenimi pritlikavimi drevesi, črno in belo jelko, smreko, belim in črnim borom. Tukaj živijo medvedi, volkovi, lisice, srnjad in divji prašič ... V bližini Banderitsa-sove koče se nahaja najstarejši iglavcev v Bolgariji t. i. Baykusheva Mura, s starostjo okoli 1300 let.

Ozemlje narodnega parka ter posesti svetovne dediščine slovi po izjemna biotska raznovrstnost in visokem odstotku endemičnih vrst. Tukaj je mogoče opaziti več kot 1300 vaskularnih rastlin, ki predstavljajo 1/3 bolgarske flore, od katerih je 86 balkanskih endemičnih vrst, 17 bolgarskih endemičnih vrst ter 18 je lokalnih endemičnih vrst.

Na ozemlju Narodnega parka Pirin in posesti svetovne dediščine, najdemo tudi okoli 2100 vrst nevretenčarjev in 229 vrst vretenčarjev - 6 vrst rib, 8 vrst dvoživk, 11 plazilcev, 159 vrst ptic in 45 sesalcev z različno stopnjo ogroženosti. Na bolgarski rdeči seznam je vpisanih 5 vrst. Obenem v teh krajih najdemo tudi 4 vrste, ki jim grozi izumrtje v Evropi - sivi uhati netopir, podlesek, gola miš (Heterocephalus glaber) in rjavi medved.

Narodni park Pirin je hkrati del evropskega ekološkega omrežja - Natura 2000.

Pripravila:
Tsvetelina Ivanova, Ministrstvo za okolje in vodo

Izdelava: Studio Matris