UNESCO E-knjižnica Parka Škocjanske jame in Biosfernega območja Kras

Mesto Sighişoara se nahaja v južnem delu okrožja Mureş, v posebej lepi pokrajini planote Târnavelor, ob sotočju med tokom reke Saeş in reko Tarnava Mare. Pomembna značilnost mesta je jasna ločitev med njunima dvema deloma – Utrdbo in Spodnjim mestom. Razdelitev je jasno poudarjena zaradi višinskih razlik ter drevesnih nasadov, ki pokrivajo hrib z utrdbo.

foto partnerji romunija-1Zgodovinsko središče mesta Sighişoara

 

Staro naselje je strateško uporabljalo izolirano 425 m visoko območje trikotnika t. i. hrib z utrdbo. Srednjeveško mesto je igralo trgovsko vlogo zaradi svoje lege na križišču pomembnih trgovskih poti, kakor tudi vojaško vlogo, zaradi svojega strateškega položaja.

Sprva se je manjše naselje formiralo na hribu in je bilo utrjeno z 930 m dolgim zidom, ki obdaja hrib vzdolž svojih dveh planot, kot tudi z štirinajstimi obrambnimi stolpi, od katerih je sedaj ohranjenih le devet. Obzidje je datirano v 15. - 16. stoletje in ima več različnih faz gradnje zaradi sprememb v vojaški tehnologiji. Najbolje ohranjen segment je 8-10 m visok in se nahaja v zahodnem delu trdnjave, med "Vrvarskim” in “Mesarskim” stolpom.

Stolpe so zgradili in branili cehi. Najbolj reprezentativni, ki so ohranjeni še danes so: Kleparski stolp (Zinngiesserturm), Vrvarski stolp (Seilerturm), Mesarski stolp (Fleischerturm), Krznarski stolp (Kürschnerturm), Krojaški stolp (Schneiderturm), Čevljarski stolp (Schusterturm), Železarski stolp in Urni stolp (nekdanja Mestna dvorana). V mestu sta se ohranila dva gotska spomenika: Cerkev na hribu ter Samostanska cerkev, kot tudi ruševine druge gotske kapele iz 14. stoletja. Cerkev na hribu je posvečena sv. Nikolaju in je v mestu najpomembnejši arhitekturni spomenik Transilvanskega gotskega sloga. Nahaja se na vrhu hriba, z dominantnim pogledom na okoliško pokrajino.

Stavba, je nastajala v različnih fazah med 14. in 15. stoletjem. Gre za tip cerkve, ki ima tri enako visoke ladje, ki se zaključujejo z oboki značilnimi za gotiko. Dolg kor ima dve ladji in poligonalno apsido s petimi stranicami.

Samostanska cerkev je posvečena Sv. Mariji in se nahaja v neposredni bližini “Urinega” stolpa. Predstavlja drugi najpomembnejši gotski spomenik mesta. Je iz druge polovice 13. stoletja in leži nasproti Dominikanskega samostana na vzhodnem robu planote, ki je bil uničen leta 1886.

Zgradba je tipična cerkev s tremi ladjami, ki so med seboj ločene s stebri s kvadratno delitvijo (obnovljeno). Oboki ladij so bili uničeni v požaru leta 1676 in obnovljeni v 17. stoletju. Kor je imel poligonalno apsido, ki ohranja prvotno gotsko rebrasto obokanost. Visoka streha z velikim zatrepom poudarja monumentalnost cerkve. Fasade brez okrasja prekinjajo okna z gotskimi okvirji. Cerkev obenem hrani baročni oltar iz leta 1680 in zbirko orientalskih preprog.

Rimsko katoliška cerkev je bila zgrajena 1894 in se nahaja na severnem delu planote, kjer so nekoč stali “Ključavničarski” stolp, “Čevljarski” bastion in Frančiškanski samostan. Zgrajena v eklektičnem stilu značilnem za takratno obdobje, nas silhueta spominja na začetne volumetrične poudarke nekdanjih zgradb.

V bližini Cerkve na hribu se nahaja zgradba prve mestne šole (1619), kot tudi neogotska zgradba srednje šole (1901), postavljena na tleh stare šole na podlagi načrtov arhitekta Gottfriend Orendi.

V letih 1886-1888 je bila na tleh starega Dominikanskega samostana in “Sodarskega” stolpa zgrajena v gotskem slogu, Mestna hiša, nekdanji sedež Târnava Mare okrožja. V zgodovinskem središču so predvsem zgradbe, ki so pripadale cehom (in manj trgovcem). Te ponujajo tipološko raznolikost, ki je poudarjena v neenakosti parcel in v obliki terena.

Najstarejše lesene hiše, ki so arheološko dokumentirane, se nahajajo na Muzejskem trgu in Trgu utrdbe, datirajo v 13. in 14. stoletje. Mestna cestna mreža je iz 14. stoletja in je sestavljena iz 3-4 vzdolžnih, skoraj vzporednih ulic in številnih prečnih prehodov.

Osrednji element kompleksa je Trg utrdbe. Ima kvadratno obliko (40x40 m) in jo po dolžini prečka široka ulica Şcolii - povezuje trg z dominantno Utrdbo in tranzverzalo, dobro razmejena os, ki povezuje trg z dvemi glavnimi vrati: Urni stolp in vhod pod Krojaškim stolpom. V Spodnejm mestu je najpomembnejši urbani element Trg Hermanna Obertha (Marktplatz), star trgovski trg, trikotni prostor, ki se je razvil navkreber ptoti hribu z utrdbo. Hiše, ki tvorijo stranice trga, dajejo enotno obliko same po sebi in začetek ulice v pobočju ponuja čudovit razgled proti Utrdbi. Po letu 1950 je bil trg spremenjen v zeleno območje – mestni park.

Hiše, ki s svojimi kvadratnimi stranicami ustvarjajo samostojne smiselne celote, in začetki vzpenjajočih se ulic, ponujajo krasne poglede proti Utrdbi. Po letu 1950 je bil trg spremenjen v zeleni prostor – mestni park.

Glede na visoko stopnjo ohranjenosti srednjeveškega mesta urbane strukture ter njene stavbne dediščine, Sighişoara ima največjo gostoto zgodovinskih spomenikov med romunskimi mesti, kar poudarja enkratnost arhitekturnega kompleksa.


Pripravila: 
Daniela Mihai, programska direktorica, Državni zavod za dediščino, Bukarešta, Romunija

Izdelava: Studio Matris